Na fotografijah vidimo umetnico Betino Habjanič, ki po ljubljanskih ulicah vleče mrtvega prašiča.

Kaj nam umetnica želi sporočiti?

V svoji izjavi za javnost je zapisala, da je z akcijo želela poudariti, kako nespoštljiva so ravnanja človeka do rejnih živali. Sprašuje se, v čem je razlika, če nekdo za seboj vleče celoten kadaver v primerjavi s tem, če bi na rami nesel svinjsko polovico ali deset kilogramov zrezkov v torbi? S svojim dejanjem želi opozoriti na problematiko prikritih in neozaveščenih krutosti, ki so del našega vsakdana.

Zakaj je umetnica svoje sporočilo javnosti posredovala na takšen način?

Prizor trupla v nas vzbudi neprijetna občutja, kot so srh, gnus, odpor, strah in nelagodje. Umetnica se tega zaveda in s pomočjo čustvene reakcije gledalk in gledalcev, ki so priča dogodku, sporoča, da je uživanje mesa vedno povezano s smrtjo. Občinstvo, ki je priča umetniškim performansom Betine Habjanič, naj bi prek njih videlo povezave z družbeno resničnostjo (v kontekstu odnosa žival-človek) in jo dojelo na drugačen način kot doslej.

Zakaj o umetničinem performansu govorimo kot o umetniškem delu?

Ta dogodek je umetniško delo, ki ga lahko opišemo kot primer angažirane umetnosti. Ta veja umetnosti nas želi opozoriti na pojave, ki so prisotni v naši družbi. Je kritika neetičnih ali sovražnih pojavov v družbi, kot to lahko razumemo tudi v kontekstu dela Betine Habjanič. Za angažirano umetnost je značilno, da tako kot v predstavljenem primeru vključuje umetniške dejavnosti, ki namerno nosijo politična ali ideološka sporočila in s tem izzivajo premislek o trenutnem stanju v družbi.

Umetnica ali umetnik, ki ustvarja v kontekstu angažirane umetnosti, želi s pomočjo svoje ustvarjalnosti oblikovati določeno sporočilo Smisel angažirane umetnosti je v tem, da ne prisostvuje življenju, ampak vanj posega in ga poskuša spremeniti. Ustvarjalka, ki oblikuje svoja sporočila s pomočjo angažirane umetnosti, črpa vsebine neposredno iz življenja in iz tega, kako se kaže v družbi. Umetnic se popolnoma zaveda, da je del družbe, in s svojimi dejanji prevzema odgovornost zanjo.

NALOGA

Na spodnji sliki vidimo plakat J. Howarda Millerja iz leta 1943. Plakat je primer t. i. propagandne umetnosti, ki spada pod okrilje angažirane umetnosti. Poskusite odgovoriti na vprašanja, ki se navezujejo na predstavljeno delo.

Kako bi opisali predstavljeno žensko?

Kaj sporoča njena telesna govorica?

Kakšno je sporočilo plakata?

Umetnik s svojim angažiranim delom prispeva k spodkopavanju določenega razmišljanja, ki velja v družbi. Na katero razmišljanje namiguje umetnik? 

Vir: J. Z.:"Za vlečenje prašiča po ljubljanskih ulicah ji policija ni napisala kazni", Žurnal24.si, spletni dostop (14. 10. 2019).

ANGAŽIRANA UMETNOST